BOŽJA BESEDA

Peter in Janez sta odvrnila:
»Presodite, kaj je bolj pravično
pred Bogom:
poslušati vas ali Boga?
Ne moreva, da ne bi govorila o  tem,
kar sva videla in slišala.«

MISEL DNEVA

V puščavi obstaja zločin
ki je težji od umora
in nizkotnejši od kraje:
da nekdo ve, kje je voda,
in drugemu svoje skrivnosti
noče zaupati.

(Francois G. de Levis)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik

VODSTVO ŽUPNIJSKEGA OBČESTVA
Župnik: Mitja Markovič
Kaplan: Urban Lesjak

BOGOSLUŽJE OB DELAVNIKIH
vsak dan v tednu: zvečer ob 19. uri, v zimskem času ob 18. uri
podružnica Stara vas: torek ob 7. uri
vsaka sobota: tudi ob 7. uri

NEDELJSKI - PRAZNIČNI RED BOGOSLUŽJA
jutranja: ob 7. uri
dopoldanska: ob 10. uri
večerna: ob 19. uri, v zimskem času ob 18. uri
podružnica Dolenja vas: prvo in tretjo nedeljo, v mesecu ob 11.15

URADNE URE ŽUPNIJSKE PISARNE
torek, četrtek in petek: od 8. do 10. ure
ponedeljek, sreda: od 18. do 19. ure, v zimskem času od 17. do 18. ure

Uporabno

Naslov: Savska pot 1, 8270 Krško
Telefon: 07 490 1400; 059 026 574
E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
TRR: 02980-0092052287
Davčna številka: 50770446
Matična številka: 1410121


Župnija nekoč

Cerkev in župnija svetega Ruperta na Vidmu v Krškem slavita pomemben jubilej: 850-letnico prve pisne omembe svetišča v Posavju, posvečena svetemu Rupertu, opatu in škofu iz Salzburga.

Svetišče je najprej omenjeno v listini iz leta 1155 in je doslej edini znani dokument o njegovem nastanku. Ta in darilna listina iz leta 1043, s katero je grofica Hema, Breže-Seliška, podarila solnograškemu nadškofu poleg drugih tudi zemljiško posest Rajhenburg, v katero je spadal tudi Videm, nas navajata na domnevo, da je to svetišče nastalo že nekaj desetletij prej. Da je ta domneva dokaj realna, potrjuje ime patrona tega svetišča in kaže na solnograški izvor in vpliv. Zelo verjetno se je solnograški nadškof že kmalu po prevzemu volila odločil postaviti na Vidmu svetišče, posvečeno svetemu Rupertu, ki je tudi sicer bil zavetnik nadškofije.

Glede na to je nadškof prav gotovo imel interes, postaviti na Vidmu svetišče, posvečeno svetemu Rupertu kot središče za širjenje krščanstva v tem delu Posavja. Za razliko od Rajhenburga je nudil Videm ugodnejšo lokacijo, poleg tega pa je bil kraj bolj naseljen, ker je bilo tu pomembno rečno pristanišče.
Vse to nas navaja na realno domnevo, da lahko nastanek svetišča svetega Ruperta postavimo v začetna leta druge polovice 11. stoletja.


Stran iz župnijske kronike

Nastanek cerkve svetega Ruperta je pomenil središče za razvoj krščanstva v tem delu Posavja, z njo pa je povezano oblikovanje verske skupnosti – župnije. Kdaj je nastala, ni nobenih podatkov, zagotovo pa sta bogoslužje in širjenje krščanstva narekovala njen nastanek. Da je uspešno delovala, dokazuje listina iz leta 1213, v kateri je omenjen videmski župnik in njegovi štirje kaplani, ki so kot duhovni pomočniki delovali tudi v Rajhenburgu, Sevnici in v Brežicah. Znano je, da (pra)župnije niso nastajale z dekreti, temveč so to narekovale razmere in potrebe okolja. Utemeljeno lahko nastanek župnije povežemo z nastankom svetišča svetega Ruperta.

Med pomembnejšimi datumi iz zgodovine župnije je vsekakor
27. junij 1331, ko je tedanji oglejski patriarh Peganus della Torre priključil videmsko pražupniju kostanjeviškemu samostanu, v kateri navaja, da je samostan zaradi večnih ogrskih napadov in ropanj že skoraj popolnoma obubožal, pa mu zato pridružuje cerkev »sancti Ruperti juxta Savvam«.

Do velikih sprememb je prišlo v cerkveni upravi na Slovenskem v 18. stoletju. Stiki z Oglejem, ki je izvrševal jurisdikcijo na precejšnjem delu slovenskega ozemlja, so se prekinili. Papež je odpravil oglejski patriarhat in namesto njega ustanovil nadškofiji v Vidmu in Gorici. Naša pražupnija je poslej – čeprav za kratek čas – spadala pod goriškega nadškofa. Nove reforme pomeni obdobje Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. Poslej pražupnija spada v lavantinsko (kasneje je to mariborska) škofijo, v istem času pa so na novo oblikovane tudi meje manjših župnij.

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani