BOŽJA BESEDA

Kdor koli bo pil od vode,
ki mu jo bom dal jaz,
ne bo nikdar žejen,
marveč bo voda, ki mu jo bom dal,
v njem postala studenec vode,
tekoče v večno življenje.

MISEL DNEVA

Ni nam znana
prihodnost,
znano pa nam je
veliko več:
znan nam je cilj.

(Reinhold Schneider)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik

Miklavž je tudi letos držal obljubo. Prišel je. Ob uri, ko smo ga pričakovali. Ni razočaral. Seveda! Saj je Miklavž. In ni prišel sam, ampak v družbi prizadevnih angelčkov. Ob njih pa je bilo še veliko Miklavževih sodelavcev, ki so mu pomagali. Pri pripravi daril. Pri postavitvi scene. Pri fotografiranju.

Poleg darilc, ki jih je podaril otrokom, je Miklavž ob pomoči svojih pomočnikov otrokom in odraslim podaril tudi zanimivo in poučno lutkovno predstavo z naslovom »Zlati fant«. Besedilo zanjo je pripravila Martina Makovec Žagar in jo tudi zrežirala.

Da ne pozabimo na sporočilo, še nekaj utrinkov iz predstave, ki se pričenja v nebesih med zaskrbljenimi angeli ... Miklavž je opazil Petrovo obnašanje in se je že skoraj odločil, da njegovo darilo ostane v nebesih

»... Peter se zadnje čase čudno obnaša. Pravzaprav ga te čudne stvari učijo njegova mama in oče, pa babica in dedek. Pravijo mu, da mu ni treba delati in se truditi ali pomagati drugim, če se mu ne ljubi. Ker je še otrok ...

... v pismu, ki ga je Peter poslal Miklavžu, je napisal kup stvari, ki si jih želi, pa ni niti enkrat napisal ne prosim in ne hvala ...«

In kaj se je dogajalo s Petrom? Prisluhnite, kaj je odgovarjal vsakemu, ki ga je kar koli prosil:

»Ne grem! Delat že ne! Se mi ne ljubi. Sploh pa mi delo škoduje ...

... ne vem, kako je z drugimi, a meni škoduje ...

... ti kar pridno delaj, jaz pa grem še malo počivat ...

... ne morem nesti vrečke, če pa sem zlati fant. Tako pravijo mama, pa babica, dedek in drugi. Pa mi nikoli ni treba nikomur pomagati! Sploh pa sem se zdaj namenil malo počivat. Zato res ne morem pomagati. Lahko bi mi škodilo in potem ne bi bil več zlat ...

... a da bi jaz pomagal in delal? To pa že ne! Jaz sem vendar zlat ...

... vsi pravijo, da sem zlat fant ...«

Še dobro, da se je našel modri dedek, ki je povedal naravnost, jasno in pošteno:

»Ti si pa lenoba. In lenoba je vseh grdob grdoba!«

Peter se je naposled zamislil in spremenil svoje ravnanje. Nehal je biti len. In tudi njegovo darilo je romalo iz nebeških skladišč z Miklavževo pošto na zemljo.

 

Foto: Miloš Kukovičič

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani