BOŽJA BESEDA

Bog namreč
svojega Sina ni poslal na svet,
da bi svet obsodil,
marveč, da bi se svet
po njem rešil.

MISEL DNEVA

Ljubezen do bližnjega
je več kot usmiljenje.To je sposobnost,
da smo do drugega naklonjeni
in ga vzljubimo.

(Rabindranath Tagore)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik

Minuli vikend smo se »zlatoletniki« odpravili na že sedme duhovne počitnice »Moja zlata leta«. Letošnja so imela podnaslov »Veselim se s TEBOJ«. Kot minuli dve leti smo se tudi letos nastanili v prostorih frančiškanskega samostana v Nazarjah. A če so nam bili prostori že dobro znani in se v Nazarjah sedaj že odlično znajdemo, pa je bila letošnja vsebina ponovno nova, drugačna. Vse se je vrtelo okrog veselja. Prepletalo se je tisto veselje, ki ga človek občuti ob srečanju s sočlovekom s tistim veseljem, ki ga kristjani oznanjamo od prve velike noči dalje. Razmišljali smo o zunanjem vselju in tistem notranjem, ki ima svoj temelj na veri in gotovosti, da me »ima Bog napisanega na svoji dlani in zato ne bo pustil, da se mi kar koli zgodi«.

 

Poleg skupne molitve, obhajanja svete maše in razmišljanja pa je bil naš program sestavljen še iz marsikatere zanimivosti. Tako smo se že v petek še malo bolje spoznali, se učili drug drugega poslušati in potem pripovedovali drug o drugem. Ob fotografijah smo se spomnili duhovnih počitnic, ki smo jih preživeli v minulih letih. Sobota se je pričela z obiskom sester klaris, kar je vselej duhovno zelo bogato srečanje. Najprej smo skupaj z njimi molili, zatem pa so nam spregovorile o veselju, kakor nanj gledajo one »z druge strani rešetk«. Odgovorile so nam na naša vprašanja in nas vzpodbudile, naj bomo kristjani, naj plavamo proti toku, naj bomo dobri dedki in babice, naj radi molimo za svoje otroke in vnuke in naj bomo predvsem dober zgled.

Nadaljevanje dopoldneva je minevalo v ustvarjalnem ozračju. Izdelali smo »cvetlično voščilnico«. Pri tem smo se zelo potrudili, saj je nismo izdelovali zase, ampak smo jo ob koncu – opremljeno s podpisi vseh udeležencev – podarili nekomu drugemu.

Sobotno popoldne je bilo zelo dinamično. Na prvi pogled igra, a je bilo ob njej treba dobro napeti možgane, razmišljati, biti hiter in spreten in pokazati marsikatero znanje. Za vzpodudo smo to počeli v skupinah in med seboj tudi nekoliko tekmovali. Tako je bilo še zanimiveje in zabavneje. Proti večeru, ko je naposled nehalo deževati, smo se odpravili še na krajši sprehod do Mozirskega gaja. Po večerni sveti maši pa smo se temeljito nasmejali, saj nas je čakal veseli večer. Skeči, igre, pesem, na koncu pa obvezni »srčkov ples«, ki je sedaj postal že tradicija »zlatih let«.

V nedeljo smo se odpravili na izlet proti Logarski dolini. Spremljal nas je prečudovit pomladni dan in toplo sonce. Odpeljali smo se po podolševski panoramski cesti in občudovati izjemne razlgede na savinjske Alpe. Večkrat smo se na poti ustavili, da smo se lahko bolj temeljito naužili lepot. Nedeljsko sveto mašo smo obhajali v kapeli Kristusa Odrešenika v Logarski dolini. Župnik Mitja se je v razmišljanju tudi tokrat ustavil ob veselju. Za izhodišče pa je uporabil simboliko kapele, v kateri smo bili. V sredini kapele je postavljen križ in ko človek vstopi v kapelo, vidi predvsem križ. Šele ko pogleda nekoliko od strani, se mu prikažeta tudi dve čudoviti barvni okni, ki predstavljata Jezusovo vstajenje. »Tudi naše življenje se v kakem trenutku zazdi predvsem in samo en velik križ. V takih trenutkih se moramo zelo potruditi, pogledati nekoliko od strani, z drugega zornega kota, da ob križu vidimo tudi barvno okno vstajenja in tako najdemo razlog za notranje veselje.«

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani