BOŽJA BESEDA

Tedaj je Peter spregovoril:
»Zdaj v resnici razumem,
da Bog ne gleda na osebo,
temveč mu je v vsakem narodu
všeč tisti,
ki se ga boji in pravično ravna.«

MISEL DNEVA

V puščavi obstaja zločin
ki je težji od umora
in nizkotnejši od kraje:
da nekdo ve, kje je voda,
in drugemu svoje skrivnosti
noče zaupati.

(Francois G. de Levis)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik

Edini, ki jih vse preseže in v skupnost trdno jih poveže

Končno je nastopilo petkovo popoldne. Zmeda, panika, vznemirjenje. Imamo vse? Držimo pesti. Pripravljeni na pot čakamo vlak in voditelje. Namesto njih nas pozdravi Mitja. V roke dobimo škatljico z vozovnicami ter želje za srečno pot. Na vlak se odpravljamo sami, saj smo že veliki in odgovorni. Voditelji so nas pričakovali v Logatcu.  Po parih urah smo se srečali.

Nekako takole se začne  naše zimovanje.  Tokrat prejmemo zemljevid in navodila.  Spet se na pot odpravimo prepuščeni samim sebi. Poti so nam bile povsem neznane  in kakopak brez izgube sledi ni šlo. Po večurnem pešačenju čez Logatec in okolico smo se dobili z voditelji. V klan smo bile tudi uradno sprejete tri novinke in prestale preizkus zaupanja. Kmalu se je naša pot nadaljevala. Morali smo poiskati še ostale skrite točke. Glede na to, da Logatec ni veliko mesto, nedvomno podira rekorde. Mesto ima po oceni klanovcev najmanj pet cerkva kar nas je pri iskanju našega prenočišča dodobra zbegalo. Po nekaj urah prispemo do skavtske koče. Izgubljeni smo bili ponovno najdeni.  Siti in utrujeni od dolge poti smo popadali po ležiščih in zaspali. Naslednji dan nas je zunaj pozdravilo sonce. Tokrat smo se skupaj z voditelji odpravili na krajši izlet. Dan smo namenili druženju. Zvečer nas je v koči pričakalo prijetno presenečenje. Voda je končno odmrznila! Po krajšem sestanku smo preživeli skupni družaben večer na katerem niso manjkali piškoti, kitara in nasmejani obrazi. Po soboti pa je nastopilo nedeljsko jutro, ki se je začelo z zajtrkom ob tabornem ognju.  Počasi smo pričeli s pospravljanjem stvari. Nekaj časa smo namenili tudi razmišlanju o sebi in krajšem pogovoru z osebnimi spremljevalci. Potem smo se skupaj zbrali pri maši. Odgovorjena so nam bila vsa vprašanja, ki smo si jih zastavljali čez zimovanje. Zgodba je dobila smisel in koščki naše sestavljanke so se povezali. Hitro organizirani smo pospravili in počistili kočo ter polni vtisov zapustili Logatec. Sledil je še krajši postanek v Ljubljani in mimogredni obisk kebaba.  Naša pustolovščina se je zaključila ob zvokih kitare in ubranega petja, ki se je razlegalo po vlaku.

Takole na kratko je izgledalo naše zimovanje. Prepleteno s sporočilom iz Gospodarja prstanov. Skupina navihanih hobitov, hrabrih bojevnikov, bistrih vilincev, ponosnih škratov in preudarnih čarovnikov se je povezala v bratovščino. Naš klan je poln razlik. Vsak izmed nas je drugačen in vsak je del velike sestavljanke, ki se združuje v celoto. Zimovanje nas je povezalo. Kljub vsem razlikam, smo našli skupne stvari in med nami so se stkale nove vezi. Smehu in zabavi ni bilo konca. Tudi nobena ovira nas ni ustavila. Še več, prav ovire so bile tiste, ki so nas poenotile. Naš klan je ponovno dokazal, da si zasluži naziv Kir Kul Klan!

Nina Kukovičič

 

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani