BOŽJA BESEDA

Ti, Gospod,
mi ne boš odtegnil
svojega usmiljenja,
tvoja dobrota
in tvoja zvestoba
me bosta vedno čuvali.

MISEL DNEVA

Najtežje pri razpravljanju
ni zagovarjanje lastnega stališča,
ampak
poznanje lastnega stališča.

(Andre Maurois)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik
23. marec je bil letos »mali župnijski praznik«
»Na tvoj praznični dan, Mitja, smo se zbrali v naši domači cerkvi. Skupaj. Različni, pa vendar tu, v Duhu, danes, kot eden; in zdi se, kot da bi prišli pred domače ognjišče: ker se tam družina zbira, da ...
Letošnje postne pridige »med dvema ognjema«
Z uprizorjenimi zgodbami smo letos skušali prikazati ta notranji boj, ki se vedno znova odvija v srcu vernega človeka. Na eni strani Božja vzpodbuda k dobremu - ogenj Svetega Duha. Na drugi strani Hudičeve ...
Postne nedelje tudi letos s postnimi pohodi
Tudi v tem letu in letošnjem postnem času smo verniki iz Vidma ohranili lepo tradicijo nedeljskih postnih pohodov. Vsako postno nedeljo smo, v večji ali manjši skupinici, ki se je pridno zbrala, krenili proti ...
V letošnjem adventu 'šmarnične' svete maše
Letošnji advent ima v naši župniji za svojo rdečo nit družino. Osrednje nedeljske svete maše pa so »šmarnične«, kakor pri nas rečemo mašam, ki so oblikovane s posebnim občutkom za otroke in mlade. ...
Miklavž nas je obiskal ter obdaril male in velike otroke
Miklavž je tudi letos držal obljubo. Prišel je. Ob uri, ko smo ga pričakovali. Ni razočaral. Seveda! Saj je Miklavž. In ni prišel sam, ampak v družbi prizadevnih angelčkov. Ob njih pa je bilo še veliko ...
Vael Hanuna gost prvega adventnega večera
V torek pred pričetkom adventnega časa je naša Župnijska karitas v goste povabila gospoda Vaela Hanuna. Ime gosta je gotovo veliki večini neznano, a sporočilnost je bila tokrat v veliko večji meri kot z ...
Adventni oratorijski dan za veroučence
V letošnji advent so tudi letos prvi vstopili naši najmlajši, veroučenci in veroučenke, za katere so animatorji pripravili adventni oratorijski dan. Po skupnem pričetku v cerkvi, kjer smo z molitvijo ...
Poromali smo k Materi Božji na Brezje
Bil je povsem običajen sobotni dan. A za nas vendarle prelep in poseben, saj smo se odpravili k Mariji na Brezje. Naše narodno božjepotno svetišče je bilo tokrat naš edini cilj in je imel predvsem značaj ...
Osmi dobrodelni koncert Za Upanje
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Pričetek novega skavtskega leta
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Župnijski praznik:
»Kakor eno srce in ena duša,« smo poimenovali letošnji osrednji župnijski praznik, ki smo ga praznovali že devetič po vrsti in s katerim smo se tudi letos vključili v praznovanje praznika Občine Krško. ...
Šmarnice: praznik preproste otroške vere
Šmarnice so v naši župniji že nekaj let praznik preproste, otroške vere. Vsak večer do zadnjega kotička napolnimo prezbiterij naše cerkve, kjer z mašno daritvijo, pesmijo in raznovrstnim sodelovanjem ...
Vikend
Minuli vikend smo se »zlatoletniki« odpravili na že sedme duhovne počitnice »Moja zlata leta«. Letošnja so imela podnaslov »Veselim se s TEBOJ«. Kot minuli dve leti smo se tudi letos nastanili v ...
Zimovanje volčičev z Zvezdico Zaspanko
Volčiči in volkuljice smo se letos na svoj tradicionalni zimski izhod odpravili na Sladko goro, kjer smo preživeli čudovit počitniški konec tedna. Seveda smo si že ob odhodu na zimovanje vsi zelo želeli, ...
Naša četa se je minuli vikend preselila v vojašnico Cerklje in se aktivirala znotraj »Agencije SEDD«, pred katero se je nenadoma znašla vrsta izzivov, s katerimi smo se skupaj spoprijemali. Celotna zgodba ...
»Vse nas je izbral« - prvi birmanski vikend
Vrsto vprašanj nam je zastavljal vikend, ki smo ga preživeli na Šmihelu nad Mozirjem. Odgovore nanja smo iskali animatorji skupaj z birmanci, potem ko smo si ogledali film »Vsemogočni Evan«, ki nam je ...
Animatorji medse sprejeli novo mlado moč
Tudi letos je bilo veliko mladih, ki so želeli postati tako “kulski” animatorji kot mi in so se nam želeli pridružiti. A postati animator ni mačji kašelj, zato smo se odločili da jim pripravimo sprejem ...
Zimovanje popotnikov: Bratovščina prstana
Končno je nastopilo petkovo popoldne. Zmeda, panika, vznemirjenje. Imamo vse? Držimo pesti. Pripravljeni na pot čakamo vlak in voditelje. Namesto njih nas pozdravi Mitja. V roke dobimo škatljico z vozovnicami ...


Bog je res ubog. Velikokrat se mi smili. Kam vse ga človek potisne, na kakšne oltarje svoje nadutosti ga postavlja, kako ga oznanja s svojo besedo in ga kroji po svoji meri. Tudi meni so ga. Ne vem, zakaj je tako težko reči, da je nekaj neizrekljivo, nedoumljivo, neskončno. Doma sem ga najprej pisal z veliko črko, potem so me v šoli prisilili, da sem ga pisal z malo in ni čudno, da ga sploh nisem več hotel pisati nekaj časa ne po krivinah ne po ravninah svojega mladostnega življenja. Vera se mi je skalila.

S čisto otroško vero je sploh vedno križ. Radirati jo začnejo že zgodaj. Vsi po vrsti: vrstniki, vzorniki, šolniki, modreci življenja. Dokler se ne obrusiš, postaneš odrastel, zrel. In prenehaš verovati. Vero daš za ljubi kruhek, za biti preskrbljen s prijatelji, za odobravanje, za dober položaj, za grenko sol spoznanja.

Je že res, da človek hodi po različnih poteh, ne enkrat potisnjen v slepo ulico, zrinjen na stranski tir. A tudi tam je, kot danes čutim, Bog pisal svojo pripoved o reševanju siromaka iz levjega žrela. Saj za to menda gre, a ne? Poslušam včasih kakšnega dostojanstvenika, politika, škofa, ki govori o veri. Ljudi, ki govorijo o tem, kaj je prav, o svojih prepričanjih, a z različno prepričljivo vero. Težko priznam, a ne prepriča me, da je vera nekakšno nacionalno poreklo, dano po evropski in naši tradiciji, ki ga dobiš od prednikov pri krstu, kot dobiš priimek in si ji zato v življenju zavezan.

Spomnim se velikonočnega jutra pri babici. Bilo je praznično in svetlo. Cerkev sv. Valentina je vabila k vstajenju, toda vse v cerkvi se mi je zdelo tako nizko. Od oltarjev do rož, od sveč do sklonjenih vernikov. Samo župnik je kraljeval za govorniškim pultom in naznanil, da se je Iškarjot obesil in da tako Bog kaznuje. Oče me je na koncu maše za roko popeljal pred prazen grob. Boga ni bilo v njem. Žene so ga iskale, pa ga niso našle, učenci niso razumeli, je rekel.

Od takrat je verjetno moja vera nekoliko nejeverna, ko sliši, da je bistveno tuzemsko prepričanje in ne onstransko zveličanje, da je vera nekakšno trajno stanje strahu pred nenasitnim grehom in kaznijo, da je samovšečno pričakovanje rajske nagrade. Moja vera je od praznega groba dalje res razumljena kot milost, dana, da kljub nevednosti upam, da kljub grehom vztrajam, da kljub izgubljenosti hočem nazaj in se vračam k veri, kakor se sončnica obrača za soncem.

Se vam ne zdi, da mora kdaj kaj umreti, izpuhteti, biti odvzeto, da je najdenje toliko srečnejše in bogatejše? Meni se. Zato upam verovati, da je vstala vera vrnitev k izviru, vrnitev k zibeli, k čistosti otroškega. Verujem v otroke in njihovo vero, ki vstaja v srcih odraslih in ponavljam modrost Toneta Pavčka: »Vera je to, kar vedo otroci.«

Osemletni deček je takole začel spis o Bogu: »Bog dela ljudi. To je njegova glavna naloga. Naredi jih tako, da jih postavi na mesto tistih, ki umrejo, da jih je dovolj za vse naloge na zemlji. Ne dela velikih, ampak samo dojenčke. Najbrž zato, ker so manjši in jih lažje izdeluje. Tako ne zapravlja svojega dragocenega časa s tem, da bi jih učil hoditi in govoriti, ampak to delo zaupa mamam in očetom. Mislim, da je to dober način. Če ne verjamete v Boga in ste poleg tega še ateisti, ste najbrž zelo sami, ker vaši starši ne morejo iti z vami povsod, Bog pa lahko. Zato je lepo vedeti, da On je, če te je strah teme ali ne znaš dobro plavati in te veliki fantje vržejo na globoko.«

Vas je kdaj strah teme? Ste kdaj izgublejni, sami? Vas kdaj veliki fantje vržejo na globoko in tonete? Potem vam želim, da vstane v vas vera otroka, ko bomo letos pokukali v prazen grob.

Urban Lesjak

Koledar dogodkov

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani