BOŽJA BESEDA

Kdor koli bo pil od vode,
ki mu jo bom dal jaz,
ne bo nikdar žejen,
marveč bo voda, ki mu jo bom dal,
v njem postala studenec vode,
tekoče v večno življenje.

MISEL DNEVA

Bog bo prišel nasproti tistim,
ki živijo v sedanjosti in v miru
in potrpežljivo opravljajo delo
ter si pri tem ne belijo glave
zaradi stvari,
ki pridejo na vrsto šele jutri.

(papež Janez XXIII.)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik
23. marec je bil letos »mali župnijski praznik«
»Na tvoj praznični dan, Mitja, smo se zbrali v naši domači cerkvi. Skupaj. Različni, pa vendar tu, v Duhu, danes, kot eden; in zdi se, kot da bi prišli pred domače ognjišče: ker se tam družina zbira, da ...
Letošnje postne pridige »med dvema ognjema«
Z uprizorjenimi zgodbami smo letos skušali prikazati ta notranji boj, ki se vedno znova odvija v srcu vernega človeka. Na eni strani Božja vzpodbuda k dobremu - ogenj Svetega Duha. Na drugi strani Hudičeve ...
Postne nedelje tudi letos s postnimi pohodi
Tudi v tem letu in letošnjem postnem času smo verniki iz Vidma ohranili lepo tradicijo nedeljskih postnih pohodov. Vsako postno nedeljo smo, v večji ali manjši skupinici, ki se je pridno zbrala, krenili proti ...
V letošnjem adventu 'šmarnične' svete maše
Letošnji advent ima v naši župniji za svojo rdečo nit družino. Osrednje nedeljske svete maše pa so »šmarnične«, kakor pri nas rečemo mašam, ki so oblikovane s posebnim občutkom za otroke in mlade. ...
Miklavž nas je obiskal ter obdaril male in velike otroke
Miklavž je tudi letos držal obljubo. Prišel je. Ob uri, ko smo ga pričakovali. Ni razočaral. Seveda! Saj je Miklavž. In ni prišel sam, ampak v družbi prizadevnih angelčkov. Ob njih pa je bilo še veliko ...
Vael Hanuna gost prvega adventnega večera
V torek pred pričetkom adventnega časa je naša Župnijska karitas v goste povabila gospoda Vaela Hanuna. Ime gosta je gotovo veliki večini neznano, a sporočilnost je bila tokrat v veliko večji meri kot z ...
Adventni oratorijski dan za veroučence
V letošnji advent so tudi letos prvi vstopili naši najmlajši, veroučenci in veroučenke, za katere so animatorji pripravili adventni oratorijski dan. Po skupnem pričetku v cerkvi, kjer smo z molitvijo ...
Poromali smo k Materi Božji na Brezje
Bil je povsem običajen sobotni dan. A za nas vendarle prelep in poseben, saj smo se odpravili k Mariji na Brezje. Naše narodno božjepotno svetišče je bilo tokrat naš edini cilj in je imel predvsem značaj ...
Osmi dobrodelni koncert Za Upanje
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Pričetek novega skavtskega leta
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Župnijski praznik:
»Kakor eno srce in ena duša,« smo poimenovali letošnji osrednji župnijski praznik, ki smo ga praznovali že devetič po vrsti in s katerim smo se tudi letos vključili v praznovanje praznika Občine Krško. ...
Šmarnice: praznik preproste otroške vere
Šmarnice so v naši župniji že nekaj let praznik preproste, otroške vere. Vsak večer do zadnjega kotička napolnimo prezbiterij naše cerkve, kjer z mašno daritvijo, pesmijo in raznovrstnim sodelovanjem ...
Vikend
Minuli vikend smo se »zlatoletniki« odpravili na že sedme duhovne počitnice »Moja zlata leta«. Letošnja so imela podnaslov »Veselim se s TEBOJ«. Kot minuli dve leti smo se tudi letos nastanili v ...
Zimovanje volčičev z Zvezdico Zaspanko
Volčiči in volkuljice smo se letos na svoj tradicionalni zimski izhod odpravili na Sladko goro, kjer smo preživeli čudovit počitniški konec tedna. Seveda smo si že ob odhodu na zimovanje vsi zelo želeli, ...
Naša četa se je minuli vikend preselila v vojašnico Cerklje in se aktivirala znotraj »Agencije SEDD«, pred katero se je nenadoma znašla vrsta izzivov, s katerimi smo se skupaj spoprijemali. Celotna zgodba ...
»Vse nas je izbral« - prvi birmanski vikend
Vrsto vprašanj nam je zastavljal vikend, ki smo ga preživeli na Šmihelu nad Mozirjem. Odgovore nanja smo iskali animatorji skupaj z birmanci, potem ko smo si ogledali film »Vsemogočni Evan«, ki nam je ...
Animatorji medse sprejeli novo mlado moč
Tudi letos je bilo veliko mladih, ki so želeli postati tako “kulski” animatorji kot mi in so se nam želeli pridružiti. A postati animator ni mačji kašelj, zato smo se odločili da jim pripravimo sprejem ...
Zimovanje popotnikov: Bratovščina prstana
Končno je nastopilo petkovo popoldne. Zmeda, panika, vznemirjenje. Imamo vse? Držimo pesti. Pripravljeni na pot čakamo vlak in voditelje. Namesto njih nas pozdravi Mitja. V roke dobimo škatljico z vozovnicami ...

Spomnim se, ko sem že kot majhna deklica želela potovati in videti vse velike stvari, ki sem jih lahko vedno le občudovala v slikovitih knjigah. Želela sem spoznati nove ljudi in kraje, ki so me vedno znova prevzeli s svojo lepoto. Želela sem videti svet – pisan, svetal in lep. Vedno sem mislila, da za pot šteje le tista cesta, ki si jo ogledaš na zemljevidu in se odločiš, da jo boš prehodil; lahko je lepa in sončna, ko hodiš tja, kjer ti je najljubše, ali pa tista težka, ki vsako jutro pelje izpred domačega praga pa vse do šole, službe. Menila sem, da lahko dolgo pot prehodijo le tisti z veliko mero vzdržljivosti in vztrajnosti; da je to težka odločitev, ki ne ne more sprejeti kar vsak. Seveda sem imela prav, na nek svoj, otroški način. Zato me je bilo strah, preden sem prvikrat stopila na čisto svojo pot in sem v pesku pustila svojo prvo stopinjo. Bilo je poletje, tik pred pričetkom takratne male šole, ko sem sedela na domači postelji in opazovala mamico, kako lika. Pomislila sem, da bom morala iz vrtca, ki mi je bil tako ljub, nekam, kjer nikogar ne poznam, in kjer včasih zjutraj več ne bom mogla ostati doma ter se zaspano izgubiti v maminem toplem objemu. To je bil dan, ko sem prvič občutila, kako je, ko tvoja usta prevzame grenak okus, pri srcu pa ti je neprijetno in tesno.

Potem pa človek prične odraščati in se zavedati, da pot ni le fizična in tudi ni samo ena. Kmalu spozna, da k cilju ne vodi le ena gaz ampak mu je ponujenih nešteto. Tedaj postanejo nekdaj varne družinske poti dolgočasne in puste, sam pa si želi odkrivati nove, drznejše. Ljudem okoli sebe želi dokazati, da zmore prehoditi veliko več, kot od njega pričakujejo sami. Odloči se stopiti na neuhojeno pot in tam pustiti čisto svojo sled, saj želi, da bi za njim hodili tudi drugi. Potem pa se izgubi. Prvič. Drugič. V strahu išče pravo pot in tava po zapuščenih ulicah, se srečuje s črnimi možmi ter obupuje. Tretjič. Izmučeno sede na ulične stopnice in se bridko zjoka. Takrat se ob njem znajde Nekdo, ki mu poda roko in mu ponudi svojo razvejano in neskončno pot, iz telesa prežene strah in iz srca grenkobo, dušo pa napolni z veseljem.

Danes sem verjetno nekje na sredini prvega meseca svojega študentskega življenja. Vesela sem, ker se končno sama sprehajam po mestu in se počutim odgovorno. Hkrati pa je lepo vedeti, da se lahko še vedno zatečem v mamin objem, ko ga bom potrebovala. Kako pa je hoditi? Nadvse lepo in brezskrbno, saj me vodi On, ki mu zaupam in se mu prepuščam.

Dragi bratje in sestre ... V času, ko zvečer sklenemo stare poti in se ob jutranji zori po rosi odpravimo novim naproti, vam želim, da se veselite tistih drobnih, nepričakovanih stvari, ki napolnjujejo naša srca in lajšajo dolgo potovanje. In ne pozabite – svoje poti ne potrebujete načrtovati, to je Nekdo že storil namesto vas. Prijetno potovanje!

Špela Černič

Koledar dogodkov

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani