BOŽJA BESEDA

Tedaj je Peter spregovoril:
»Zdaj v resnici razumem,
da Bog ne gleda na osebo,
temveč mu je v vsakem narodu
všeč tisti,
ki se ga boji in pravično ravna.«

MISEL DNEVA

Mladi boste ostali tako dolgo,
dokler boste odprti za lepo,
dobro in veliko,
odprti za sporočilo narave,
soljudi in vsega, kar vas obdaja.

(Mark Avrelij)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik
23. marec je bil letos »mali župnijski praznik«
»Na tvoj praznični dan, Mitja, smo se zbrali v naši domači cerkvi. Skupaj. Različni, pa vendar tu, v Duhu, danes, kot eden; in zdi se, kot da bi prišli pred domače ognjišče: ker se tam družina zbira, da ...
Letošnje postne pridige »med dvema ognjema«
Z uprizorjenimi zgodbami smo letos skušali prikazati ta notranji boj, ki se vedno znova odvija v srcu vernega človeka. Na eni strani Božja vzpodbuda k dobremu - ogenj Svetega Duha. Na drugi strani Hudičeve ...
Postne nedelje tudi letos s postnimi pohodi
Tudi v tem letu in letošnjem postnem času smo verniki iz Vidma ohranili lepo tradicijo nedeljskih postnih pohodov. Vsako postno nedeljo smo, v večji ali manjši skupinici, ki se je pridno zbrala, krenili proti ...
V letošnjem adventu 'šmarnične' svete maše
Letošnji advent ima v naši župniji za svojo rdečo nit družino. Osrednje nedeljske svete maše pa so »šmarnične«, kakor pri nas rečemo mašam, ki so oblikovane s posebnim občutkom za otroke in mlade. ...
Miklavž nas je obiskal ter obdaril male in velike otroke
Miklavž je tudi letos držal obljubo. Prišel je. Ob uri, ko smo ga pričakovali. Ni razočaral. Seveda! Saj je Miklavž. In ni prišel sam, ampak v družbi prizadevnih angelčkov. Ob njih pa je bilo še veliko ...
Vael Hanuna gost prvega adventnega večera
V torek pred pričetkom adventnega časa je naša Župnijska karitas v goste povabila gospoda Vaela Hanuna. Ime gosta je gotovo veliki večini neznano, a sporočilnost je bila tokrat v veliko večji meri kot z ...
Adventni oratorijski dan za veroučence
V letošnji advent so tudi letos prvi vstopili naši najmlajši, veroučenci in veroučenke, za katere so animatorji pripravili adventni oratorijski dan. Po skupnem pričetku v cerkvi, kjer smo z molitvijo ...
Poromali smo k Materi Božji na Brezje
Bil je povsem običajen sobotni dan. A za nas vendarle prelep in poseben, saj smo se odpravili k Mariji na Brezje. Naše narodno božjepotno svetišče je bilo tokrat naš edini cilj in je imel predvsem značaj ...
Osmi dobrodelni koncert Za Upanje
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Pričetek novega skavtskega leta
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Župnijski praznik:
»Kakor eno srce in ena duša,« smo poimenovali letošnji osrednji župnijski praznik, ki smo ga praznovali že devetič po vrsti in s katerim smo se tudi letos vključili v praznovanje praznika Občine Krško. ...
Šmarnice: praznik preproste otroške vere
Šmarnice so v naši župniji že nekaj let praznik preproste, otroške vere. Vsak večer do zadnjega kotička napolnimo prezbiterij naše cerkve, kjer z mašno daritvijo, pesmijo in raznovrstnim sodelovanjem ...
Vikend
Minuli vikend smo se »zlatoletniki« odpravili na že sedme duhovne počitnice »Moja zlata leta«. Letošnja so imela podnaslov »Veselim se s TEBOJ«. Kot minuli dve leti smo se tudi letos nastanili v ...
Zimovanje volčičev z Zvezdico Zaspanko
Volčiči in volkuljice smo se letos na svoj tradicionalni zimski izhod odpravili na Sladko goro, kjer smo preživeli čudovit počitniški konec tedna. Seveda smo si že ob odhodu na zimovanje vsi zelo želeli, ...
Naša četa se je minuli vikend preselila v vojašnico Cerklje in se aktivirala znotraj »Agencije SEDD«, pred katero se je nenadoma znašla vrsta izzivov, s katerimi smo se skupaj spoprijemali. Celotna zgodba ...
»Vse nas je izbral« - prvi birmanski vikend
Vrsto vprašanj nam je zastavljal vikend, ki smo ga preživeli na Šmihelu nad Mozirjem. Odgovore nanja smo iskali animatorji skupaj z birmanci, potem ko smo si ogledali film »Vsemogočni Evan«, ki nam je ...
Animatorji medse sprejeli novo mlado moč
Tudi letos je bilo veliko mladih, ki so želeli postati tako “kulski” animatorji kot mi in so se nam želeli pridružiti. A postati animator ni mačji kašelj, zato smo se odločili da jim pripravimo sprejem ...
Zimovanje popotnikov: Bratovščina prstana
Končno je nastopilo petkovo popoldne. Zmeda, panika, vznemirjenje. Imamo vse? Držimo pesti. Pripravljeni na pot čakamo vlak in voditelje. Namesto njih nas pozdravi Mitja. V roke dobimo škatljico z vozovnicami ...

Preko petdeset božičev je kot svetlih zvezd nasutih na moji življenjski poti. Od tistih prvih, najlepših, ko smo  šli po  škripajočem snegu k polnočnici sredi pokanja petard, in je v naši cerkvi mogočno zadonela edinstvena prekmurska božična pesem: Jezer' in jezerkrat srečna bodi o blažena noč…! (Tisoč in tisočkrat srečna, bodi o blažena noč!), pa do zadnjega božiča, ki sva ga že s precej bolnim očetom preživela v bolnišnici, brez svetega obhajila…

Božiči so vpišejo v srca ljudi kot zvezde sredi temne noči ne samo zaradi polnočnic, ali svetlih lučk, ampak predvsem zato, ker je to praznik rojstva, začetek nekega novega obdobja, obisk Mogočnega, ki iz temeljev spremeni našo življenjsko filozofijo! Vsi imamo te spomine, nekatere delimo z drugimi, nekaterih se spominjamo s solzami v očeh, so pa tudi takšni, ki jih držimo skrite v kamrici svojega srca in jih prinesemo na plan le ob jaslicah, pred božjim Otrokom, ki tako in tako vse ve…
 
Rada se spominjam tistega kljubovalnega praznovanja božiča, ko je cel naš gimnazijski razred 4.b šel na polnočnico v prepolno cerkev, a na božični dan, ki seveda ni bil prost, smo pisali kontrolni test iz matematike… in smo ga vsi pisali tako slabo (namerno, stavkajoč!), da smo ga morali ponoviti…
 
Prvega božiča v samostanu se spominjam predvsem zato, ker je v skoraj prazni cerkvi v Črni gori osamljeni škof pel prelepe božične pesmi, ker so zvonovi zvonili kot doma, a ni nihče prišel na praznovanje… niti jaslic in zelene jelke ni bilo, samo slama in »badnjak«, suho drevo, ki je gorelo na obali  in sušilo moje solze domotožja…
 
Drugi božiči v skupnosti na Cetinju pa so bili tako lepi, da jih ne bom nikoli pozabila! Cel mesec smo se sestre redovnice skrbno pripravljale na Jezusov prihod. Imele smo veliko duhovnih ur premišljevanja in intenzivne molitve, ure tišine in zbranosti, vmes pa seveda opravljale svoje delo v bolnišnici in se posebej trudile biti prijazne in ljubeče ne samo do bolnikov, ampak tudi do sodelavcev.
 
Na sam božič pa so v mali cerkvi zažarele čudovite jaslice, naš zbor je pel  najlepše božične pesmi treh narodov in treh jezikov – slovenski, hrvaški, albanski! Ves dan smo imele obiske, čeprav smo bile edine katoliške vernice na Cetinju, saj so nam naši znanci, prijatelji, bolniki, zdravniki, sodelavci, prihajali »čestitat« praznik Jezusovega rojstva. Z nami so se veselili našega praznika, poslušali naše božične pesmi, se gostili  s keksi in »pršuto« ter hoteli izvedeti čim več podrobnosti o življenju v samostanu! Nekega božiča nismo imele niti kje večerjati, pa smo »ta mlajše« jedle kar v kleti! In- tako je tam še danes…
 
Doživela sem tudi avstrijski božič, ko je cel orkester  trobent zunaj pred cerkvijo igral božične pesmi, a ljudje v skupinah prihajali k polnočnici, nebo se pa odprlo in je sneg  padal in padal…In je nepozabno zadonela pesem »Sveta noč«, tako čisto, uglašeno kot jo lahko zapoje le avstrijski  cerkveni zbor…
 
Eden mojih najlepših spominov je tudi »beograjski božič«, ko smo praznovali 7. januarja, skupaj s pravoslavnimi kristjani. Prvič se je polnočnica slavila v veliki novozgrajeni, nedokončani cerkvi sv. Save, ki bila še brez oken, a noč  tako ledeno mrzla, da smo trepetali že na ulici, kaj šele ko smo stali v cerkvi! Sama svečanost je trajala 3 ure, a cerkev prepolna ljudi, ki so ves čas stali! Cel državni politični  vrh je bila prisoten, so sicer imel stole, a jih je bilo sram sedeti! Prvič je v tisti božični noči zadonelo novih 49 zvonov! Najlepše pa je bilo petje velikega zbora z okrog 70 pevci, največje presenečenje pa, da je v tisti ledenomrzli cerkvi pel tudi otroški zbor! Da se otroci ne bi prehladili, so na koru imeli mali štedilnik , da so se tu in tam malo ogreli…In ko je na koncu patriarh pozdravil »Hristos se rodi!« (Kristus se je rodil!) je večtisočglava množica gromoglasno odgovorila »Vaistinu se rodi!« (Zares se je rodil!).
 
Zdaj sem spet v naši dragi domovini, in se mi še zmeraj orosijo oči, ko zadonijo naše angelsko lepe božične pesmi, enako  kot sem jokala davnega 1989. leta, ko mi je mama sporočila, da so v Sloveniji prvič po radiu predvajali božične pesmi v oddaji Četrtkov večer!
 
Želim si, močno si želim, da bi  otroci, ki se jim bodo letos zasvetile  oči, ko bodo zrli v skrivnost jaslic, tudi doživeli ne samo petdeset, ampak sto lepih božičev, saj jih bo takšen spomin  grel tudi takrat, ko bo življenje mrzlo in trdo…
 
Poslušajte vsi ljudje! Poslušajte in odprite srca! Tam na gmajnci v revni štalci je Marija rodila Jezusa! Tam  naj naši spomini oživijo, preplavijo naša srca, da bomo spet lahko resnično ganjeni rekli: »Le kaj bi mi brez božiča!«
 
s. Emanuela

Koledar dogodkov

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani