BOŽJA BESEDA

Ne imenujem vas več služabnike,
ker služabnik ne ve,
kaj dela njegov gospodar;
vas sem imenoval prijatelje,
ker sem vam razodel vse,
kar sem slišal od svojega Očeta.

MISEL DNEVA

Ljubezen do bližnjega
je več kot usmiljenje.To je sposobnost,
da smo do drugega naklonjeni
in ga vzljubimo.

(Rabindranath Tagore)

Uradna stran rimskokatoliške župnije Videm ob Savi v Krškem
Uredniški odbor: Mojca Kukovičič, Alenka Gorjan, Tomaž Petan, Mitja Markovič, Špela Černič in Sara Capel
Odgovarja: Mitja Markovič, župnik
23. marec je bil letos »mali župnijski praznik«
»Na tvoj praznični dan, Mitja, smo se zbrali v naši domači cerkvi. Skupaj. Različni, pa vendar tu, v Duhu, danes, kot eden; in zdi se, kot da bi prišli pred domače ognjišče: ker se tam družina zbira, da ...
Letošnje postne pridige »med dvema ognjema«
Z uprizorjenimi zgodbami smo letos skušali prikazati ta notranji boj, ki se vedno znova odvija v srcu vernega človeka. Na eni strani Božja vzpodbuda k dobremu - ogenj Svetega Duha. Na drugi strani Hudičeve ...
Postne nedelje tudi letos s postnimi pohodi
Tudi v tem letu in letošnjem postnem času smo verniki iz Vidma ohranili lepo tradicijo nedeljskih postnih pohodov. Vsako postno nedeljo smo, v večji ali manjši skupinici, ki se je pridno zbrala, krenili proti ...
V letošnjem adventu 'šmarnične' svete maše
Letošnji advent ima v naši župniji za svojo rdečo nit družino. Osrednje nedeljske svete maše pa so »šmarnične«, kakor pri nas rečemo mašam, ki so oblikovane s posebnim občutkom za otroke in mlade. ...
Miklavž nas je obiskal ter obdaril male in velike otroke
Miklavž je tudi letos držal obljubo. Prišel je. Ob uri, ko smo ga pričakovali. Ni razočaral. Seveda! Saj je Miklavž. In ni prišel sam, ampak v družbi prizadevnih angelčkov. Ob njih pa je bilo še veliko ...
Vael Hanuna gost prvega adventnega večera
V torek pred pričetkom adventnega časa je naša Župnijska karitas v goste povabila gospoda Vaela Hanuna. Ime gosta je gotovo veliki večini neznano, a sporočilnost je bila tokrat v veliko večji meri kot z ...
Adventni oratorijski dan za veroučence
V letošnji advent so tudi letos prvi vstopili naši najmlajši, veroučenci in veroučenke, za katere so animatorji pripravili adventni oratorijski dan. Po skupnem pričetku v cerkvi, kjer smo z molitvijo ...
Poromali smo k Materi Božji na Brezje
Bil je povsem običajen sobotni dan. A za nas vendarle prelep in poseben, saj smo se odpravili k Mariji na Brezje. Naše narodno božjepotno svetišče je bilo tokrat naš edini cilj in je imel predvsem značaj ...
Osmi dobrodelni koncert Za Upanje
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Pričetek novega skavtskega leta
Jambor v prezbiteriju naše cerkvi, slovesni dvig zastav in himne, ki se razlegajo na začetku svete maše ... Tudi, če bi prve klopi ne bile zapolnjene z »oranžnosrajčniki«, bi vedeli, da je nekaj posebnega ...
Župnijski praznik:
»Kakor eno srce in ena duša,« smo poimenovali letošnji osrednji župnijski praznik, ki smo ga praznovali že devetič po vrsti in s katerim smo se tudi letos vključili v praznovanje praznika Občine Krško. ...
Šmarnice: praznik preproste otroške vere
Šmarnice so v naši župniji že nekaj let praznik preproste, otroške vere. Vsak večer do zadnjega kotička napolnimo prezbiterij naše cerkve, kjer z mašno daritvijo, pesmijo in raznovrstnim sodelovanjem ...
Vikend
Minuli vikend smo se »zlatoletniki« odpravili na že sedme duhovne počitnice »Moja zlata leta«. Letošnja so imela podnaslov »Veselim se s TEBOJ«. Kot minuli dve leti smo se tudi letos nastanili v ...
Zimovanje volčičev z Zvezdico Zaspanko
Volčiči in volkuljice smo se letos na svoj tradicionalni zimski izhod odpravili na Sladko goro, kjer smo preživeli čudovit počitniški konec tedna. Seveda smo si že ob odhodu na zimovanje vsi zelo želeli, ...
Naša četa se je minuli vikend preselila v vojašnico Cerklje in se aktivirala znotraj »Agencije SEDD«, pred katero se je nenadoma znašla vrsta izzivov, s katerimi smo se skupaj spoprijemali. Celotna zgodba ...
»Vse nas je izbral« - prvi birmanski vikend
Vrsto vprašanj nam je zastavljal vikend, ki smo ga preživeli na Šmihelu nad Mozirjem. Odgovore nanja smo iskali animatorji skupaj z birmanci, potem ko smo si ogledali film »Vsemogočni Evan«, ki nam je ...
Animatorji medse sprejeli novo mlado moč
Tudi letos je bilo veliko mladih, ki so želeli postati tako “kulski” animatorji kot mi in so se nam želeli pridružiti. A postati animator ni mačji kašelj, zato smo se odločili da jim pripravimo sprejem ...
Zimovanje popotnikov: Bratovščina prstana
Končno je nastopilo petkovo popoldne. Zmeda, panika, vznemirjenje. Imamo vse? Držimo pesti. Pripravljeni na pot čakamo vlak in voditelje. Namesto njih nas pozdravi Mitja. V roke dobimo škatljico z vozovnicami ...


O mojem resničnem rojstvu, rojstvu, ki ti da datum ob katerem se leto za leto manj široko nasmihaš ker je breme let vedno težje tako in drugače, vem zelo malo. Devetmesečni parazit je prilezel iz trebuha mame, ki jo je najprej povsem izmučil telesni napor in nato še psihološki šok, ko so ji vzeli dojenčka modrega v obraz in so zdravniki le zmigovali z rameni, ko so me eden za drugim hodili gledat skozi debelo stekleno vazo, ki ji rečemo inkubator in, o tem sem danes prepričan, pobirali stave kdo bo bolje uganil kaj bo temu otroku manjkalo. Vsi so se načeloma strinjali, da bo nastal bolehen otročaj, ki bo shodil samo po srečnem slučaju. No, čez leto je mama ponosno postavila na sredi zdravnikove pisarne čvrstega dečka, ki je hotel samo eno. Tekati, tekati, tekati. Zdravniki so zavijali z očmi in sestre so sklepale svoje roke bolj pobožno kot Marija na Brezjah. Pravili so, da sem ponovno rojen. Samo eno leto po rojstvu, se je vse začelo znova.

Nekje sredi osnovne šole, ko sem se že dodobra sprijaznil z vsem lepim kar mi je bilo darovano in se je zdelo normalno, da imam zdrave noge in roke, da lahko mislim in se smejem, da vidim barve in slišim pesem, da imam v omari oprane obleke in hrano v hladilniku in, kar je bolj pomembno, da so za vsem tem roke, ki oboje napolnijo, ko se sprazni, sem se znova rodil. Že tretjič.

Sredi brezskrbnosti in najlepšega dne v tisti pomladi, ko je sonce odpiralo rožne cvetove in sililo čebele, da so se začele potapljati v cvetne čaše, je počilo kot še nikoli in odprl sem oči in naš avto je bil presekan na pol. Oče in mama sta nekaj vpila, sestra je sedela poleg mene negibna kakor izrezana iz kartona, jaz se spomnim samo občutka, da sem čisto izgubljen, da ne poznam ljudi, ki me poskušajo doseči z rokami, avta v katerem sedim, ne vem kdo sem in kam sem namenjen. Čez dan ali dva sem v bolnici zrl v bel razpokan strop in odšteval minute do obiskov. Strah me je bilo na smrt. Kdo me bo prišel pogledati? Je s kom kaj narobe? Kaj če sem ostal sam?
Vrata so se odprla. Najprej si je pot do mene utrl največji rdeč balon in medved z gumbki namesto oči v sestrinem naročju. Za njimi sta bila oče in mama. Spomnim se njunih zariplih lic in rdeče obrobljenih oči. Gotovo sta se bala kot jaz in jokala še zame, v upanju, da nam Bog pusti še kakšno leto pričakati skupaj.
Naenkrat je vse dobilo drugačen okus in vonj. Stvari so preprosto zadišale znova: mamini keksi položeni na praznično mizo, očetov parfum, ko se je sklanjal nadme in mi z ozeblimi rokami zapiral zadrgo na bundi, da so moje roke počivale v vročih žepih, sestrina soba v kateri sem dobil vsakršen nasvet od tega kako dobiti vstopnico do sošolkinega srca, do najbolj verjetnih nalog, ki bodo v naslednji kontrolni nalogi.

Ljudje se rodimo in potem delamo vse ostalo, samo zares živeti pozabimo. Življenje je namreč vse tisto kar se ti zgodi nepričakovanega med tem, ko si ti planiral kako mora biti. Samo zato, oziroma prav zato, ne živimo zares, če se vedno znova ne rodimo. Vedno znova moramo stopiti na štartni položaj in začeti znova, pogledati skozi okno in se začeti čuditi ledenim rožam na šipah in soncu, ki jih spreminja v kapljice rose. Moramo se roditi v nove, polepšane odnose s tistimi, ki so že tako dolgo ob nas, da smo jim pozabili po leta in leta pogledati v oči in jim povedati, da bi njihov odhod vse spremenil, da naj vendar še ostanejo, da so naše zmage in porazi brez njih nesmiselni. Moramo se roditi. Nekateri vsako leto. Naj bo novo leto tudi novo rojstvo.

Urban Lesjak

Koledar dogodkov

(C) Fotografije in drugi elementi spletne strani so avtorska dela. Izdelava spletne strani